"Slovenija lahko postane ena od vodilnih evropskih raziskovalnih sil"

Slovenija je na dobri poti, da do leta 2035 postane ena od vodilnih evropskih držav na področju raziskav in razvoja, je na konferenci o prihodnosti tehnološkega razvoja v Sloveniji poudaril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

Ob bok Južni Koreji in Kitajski?

Financiranje raziskav in inovacij se v Sloveniji povečuje, je izpostavil minister Papič. Sredstva za to so se od leta 2022 podvojila, v letu 2026 pa naj bi dosegla 700 milijonov evrov.

Minister je izpostavil tudi letos sprejeti predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, s katerim zvišujejo sredstva za znanost in inovacije z enega na 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Vzporedno poteka tudi zviševanje sredstev za visoko šolstvo.

Predstavil je ambicijo, da bi Slovenija v prihodnje z vlaganji lahko dosegla tudi do štiri odstotke BDP za raziskave, kar bi jo postavilo ob bok raziskovalno najnaprednejšim državam sveta, kot sta Južna Koreja in Kitajska.

Med ključnimi izzivi pomanjkanje kadra

Med ključnimi izzivi za razvoj Slovenije je na drugi strani izpostavil pomanjkanje kadra. "Danes nimamo več tolikšnih težav, da bi mlade morali preusmerjati iz družboslovja v tehniko, ampak preprosto nimamo dovolj ljudi," je dejal in izpostavil pomembnost privabljanja ustreznega kadra.

Ob tem je napovedal širitev študijskih zmogljivosti, predvsem na področju farmacije in biotehnologije. V Ljubljani je že v načrtu gradnja nove fakultete za farmacijo, novo smer na tem področju pa je uvedla tudi Univerza v Mariboru.

Biotehnologija je po njegovih besedah eno od strateških področij prihodnosti. "Podjetja, kot sta Novartis in Lek, v Sloveniji vlagajo več sto milijonov evrov. Glavni razlog pa je kakovost slovenskih strokovnjakov," je dejal.

Pomen celostnega pristopa

Ob tem je poudaril pomen horizontalnega pristopa k raziskovalni politiki. "Ni več pomembno, koliko sredstev ima naše ministrstvo, temveč koliko jih ima celotna vlada. Gre za pristop, kjer morajo sodelovati tudi ministrstva za gospodarstvo, digitalno preobrazbo, obrambo in druga," je poudaril.

Kot primer sodelovanja med ministrstvi je izpostavil področje kibernetske varnosti, ki ni le obrambna prioriteta, temveč postaja sestavni del vseh sektorjev.

Na področju mednarodnega povezovanja je minister z zadovoljstvom napovedal skorajšnjo polnopravno članstvo Slovenije v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern). Kot je dejal, bo slovenska zastava pred stavbo organizacije zaplapolala že poleti, članstvo pa bo slovenskim raziskovalcem omogočilo aktivnejše sodelovanje v ključnih raziskovalnih projektih. Nove priložnosti prinaša tudi številnim slovenskim podjetjem pri razvoju novih tehnologij in pri razpisih za gradnjo infrastrukturnih objektov.

Spomnil je, da številni tehnološki preboji izhajajo prav iz raziskovalnih središč, kot je Cern. "Gre za industrijski inkubator znanja, ki Slovenijo lahko trajno poveže z vrhom svetovne znanosti," je sklenil.

Na današnji konferenci v Ljubljani, ki jo organizira Britansko-slovenska gospodarska zbornica v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport ter Javno agencijo Spirit Slovenija, se bo zvrstilo še nekaj pogovorov, med drugim na temo biotehnologije, kibernetske varnosti in boja proti dezinformacijam ter priložnostih za Slovenijo v povezavi z vesoljem.